Kako se krepi kredibilnost ponudbe in uporabe ogljičnih dobropisov kot orodja za dosego neto ničelnih emisij?
Čeprav se pri doseganju neto ničelnih emisij prednost daje zmanjšanju obstoječih emisij toplogrednih plinov (TGP), pa tako EU kot Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) priznavata, da to ne bo dovolj za dosego cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050, sploh, ker je v nekaterih sektorjih doseganje neto ničelnih emisij težje ali celo nemogoče. V tem delu se zato vse bolj prepoznava pomembna vloga ogljičnih dobropisov, ki so vključeni tudi v evropske standarde poročanja o trajnosti (ESRS). Ob tem se v zadnjem obdobju tako na ravni EU kot širši, svetovni ravni ogromno napora vlaga v krepitev kredibilnosti tega prostovoljnega trga ogljika.
Trg ogljika delimo na trg skladnosti in prostovoljni trg. V prvega spadajo sistemi za trgovanje z emisijami, kot je EU ETS, deloma pa naj bi tja spadali tudi ogljični dobropisi (in sicer kot del člena 6 Pariškega sporazuma, za izpolnjevanje nacionalno določenih prispevkov – NDC). Večinoma pa se ogljične dobropise omenja kot del prostovoljnega trga ogljika, na katerem sodelujejo podjetja. Slednja naj bi ogljične dobropise uporabljala kot dopolnilo lastnim znanstveno utemeljenim notranjim prizadevanjem za razogljičenje, s čimer lahko pomagajo pospešiti prizadevanja za omejitev dviga globalne temperature na 1,5 °C.
ESRS ogljični dobropis definira kot prenosljiv instrument ali instrument za trgovanje, ki predstavlja zmanjšanje emisij za eno metrično tono ekvivalenta CO2 ali tolikšno odstranitev emisij. Ogljične dobropise ustvarijo projekti, ki preprečujejo nastajanje emisij TGP ali pa jih odstranjujejo iz ozračja. Ti projekti vključujejo »na naravi temelječe rešitve«, kot so pogozdovanje in prizadevanja za regenerativno kmetijstvo, in »inženirske rešitve«, kot je sežiganje metana, ki izhaja iz odlagališč, za proizvodnjo električne energije in neposredno zajemanje zraka. Doslej so prevladovali dobropisi za preprečevanje nastajanja emisij, a tako IPCC kot EU izpostavljata, da bo za dosego cilja podnebne nevtralnosti ključna uporaba tehnologij odstranjevanja emisij iz ozračja. Zato se predvideva, da se bo v prihodnje okrepil ta segment ogljičnih dobropisov.
Ogljični dobropisi sicer niso nekaj novega, a je rast njihove uporabe doslej zamejevalo pomanjkanje integritete tega trga. Ker pa lahko igrajo pomembno vlogo pri razširitvi odvzema ogljika kot tudi spodbujanju investicij v tehnološke inovacije na področju podnebnih sprememb, se v zadnjem času veliko dela na krepitvi kredibilnosti in preglednosti prostovoljnega trga ogljika.
Dve pomembni iniciativi, ki naslavljata to tematiko, sta uvedba temeljnih ogljičnih načel (Core Carbon Principles – CCP), ki jih je lani objavil Svet za integriteto za prostovoljni trg ogljika (Integrity Council for the Voluntary Carbon Market – ICVCM), ter certifikacijski okvir EU za visokokakovostno odstranjevanje ogljika, ki trenutno čaka le še na odobritev Sveta EU.
Temeljna ogljična načela ICVCM
ICVCM je bil kot neodvisni organ, ki ponuja globoko in raznoliko strokovno znanje iz celotnega ekosistema prostovoljnega trga ogljika, ustanovljen v začetku leta 2021 kot del prizadevanja za določitev in uveljavitev jasnih svetovnih standardov ter izboljšanje kakovosti in upravljanja prostovoljnega trga ogljika.
Z namenom krepitve zaupanja trga v mehanizem ogljičnih dobropisov je ICVCM lani objavil svoja temeljna ogljična načela (CCP), ki služijo kot globalno merilo za visokokakovostne ogljične dobropise, ki določajo stroge pragove glede razkritja in trajnostnega razvoja, da bi torej izboljšali celovitost in preglednost prostovoljnega trga ogljika. Temeljna ogljična načela Sveta za integriteto, ki so bila razvita s prispevki več sto organizacij s celotnega prostovoljnega trga ogljika, tako predstavljajo pomemben korak k večji jasnosti in zaupanju na celotnem trgu ter poudarjajo pomen jasnega in natančnega komuniciranja o projektih izravnave. CCP namreč natančno obravnavajo, kako vsak projekt izračuna in količinsko opredeli svoj vpliv na emisije ter kako se ocenijo družbene in okoljske sočasne koristi – podrobnosti, ki so bistvene za ustvarjanje zaupanja trga glede ogljičnih dobropisov.
Temeljnih načel za ogljične dobropise z visoko stopnjo integritete je 10, in sicer so to:
(1) Učinkovito upravljanje: Zahteva se učinkovito vodenje programa ogljičnih dobropisov, da se zagotovi preglednost, odgovornost, nenehno izboljševanje in splošna kakovost ogljičnih dobropisov.
(2) Sledenje: Program ogljičnih dobropisov vodi ali uporablja register za edinstveno identifikacijo, beleženje in sledenje dejavnostim za ublažitev in izdanim ogljičnim dobropisom, da se zagotovi varna in nedvoumna identifikacija ogljičnih dobropisov.
(3) Preglednost: Program ogljičnih dobropisov zagotavlja izčrpne in pregledne informacije o vseh priznanih dejavnostih za zmanjšanje emisij. Informacije so javno dostopne v elektronski obliki in dostopne splošni javnosti, da se omogoči pregled dejavnosti ublažitve.
(4) Robustno neodvisno potrjevanje in preverjanje tretjih oseb: Program ogljičnih dobropisov ima zahteve na ravni programa za zanesljivo neodvisno potrjevanje in preverjanje dejavnosti blažitve s strani tretjih oseb.
(5) Dodatnost: Zmanjšanja ali odvzemi emisij TGP zaradi dejavnosti blažitve so dodatni, tj. do njih ne bi prišlo, če ne bi bilo spodbude, ustvarjene s prihodki iz dobropisov za ogljik.
(6) Trajnost: Zmanjšanja ali odvzemi emisij TGP zaradi dejavnosti blažitve so trajni ali, kjer obstaja tveganje razveljavitve, se sprejmejo ukrepi za obravnavo teh tveganj in izravnavo razveljavitev.
(7) Robustna kvantifikacija zmanjšanja emisij in odvzemov: Zmanjšanje ali odvzem emisij TGP zaradi dejavnosti ublažitve se zanesljivo količinsko opredeli na podlagi konservativnih pristopov, popolnosti in znanstvenih metod.
(8) Brez dvojnega štetja: Zmanjšanja emisij TGP ali odvzemi iz dejavnosti blažitve se ne štejejo dvakrat, kar pomeni, da se pri doseganju ciljev ali ciljev blažitve upoštevajo le enkrat. Dvojno štetje zajema dvojno izdajo, dvojno terjatev in dvojno uporabo.
(9) Koristi in zaščitni ukrepi za trajnostni razvoj: Program ogljičnih dobropisov ima jasne smernice, orodja in postopke skladnosti za zagotovitev, da so dejavnosti blaženja v skladu z splošno uveljavljenimi najboljšimi praksami v industriji glede socialnih in okoljskih zaščitnih ukrepov ali jih presegajo, hkrati pa zagotavljajo pozitivne učinke na trajnostni razvoj.
(10) Prispevek k prehodu v brezogljičnost: Dejavnost blažitve se bo izognila vezanim ravnem emisij TGP, tehnologij ali ogljično intenzivnih praks, ki niso združljive s ciljem doseganja neto ničelnih emisij toplogrednih plinov do sredine stoletja.
Označevanje s CCP
V osrčju temeljnih ogljičnih načel CCP je tako imenovan okvir za označevanje. Če so izpolnjeni zahtevani pogoji, se lahko prostovoljni ogljični dobropis (iz katerega koli standarda) označi s CCP. Namen tega postopka je, da bodo ogljični dobropisi, označeni s CCP, kupcem pomagali lažje prepoznati in določiti ceno visokokakovostnih ogljičnih dobropisov, ne glede na to, kdo jih je izdal ali kje so bili ustvarjeni. To pa naj bi pomagalo premagati razdrobljenost trga in dati kupcem več zaupanja v to, kar kupujejo.
Za pridobitev oznake CCP mora ogljični dobropis izpolnjevati načela CCP na dveh ravneh: programski ravni (npr. Gold Standard ali Verrin Verified Carbon Standard) in ravni kategorije (npr. neposredni zajem zraka ali učinkovite kuhalne plošče). Natančneje, posamezne metodologije iz programov se testira glede na slednje (npr. »poenostavljena metodologija za čiste in učinkovite kuhalne plošče« programa Gold Standard se ocenjuje s CCP prek kategorije »učinkovite kuhalne plošče«).
ICVCM je sicer v začetku maja sporočil, da je največji svetovni program ogljičnih dobropisov Verified Carbon Standard (VCS), ki ga upravlja Verra, izpolnil temeljna ogljična načela CCP, potem ko je znatno spremenil svoje postopke, odobril pa je tudi program Architecture for REDD+ Transactions (ART), ki ga upravlja Winrock International in ki deluje globalno (preko metodologije TREES, ki je trenutno v presoji deležnikov ICVCM). V začetku aprila je sicer Upravni odbor Sveta za integriteto že odobril programe ACR, Climate Action Reserve (CAR) in Gold Standard. Teh pet programov, ki izpolnjujejo merila visoke integritete, določena v temeljnih ogljičnih načelih, predstavlja 98-odstotni delež na prostovoljnem trgu ogljika.
Da pa bodo ti programi sploh lahko izdajali ogljične dobropise z oznako CCP, ICVCM zdaj še ocenjuje metodologije oziroma pravila, ki jih programi določijo za načrtovanje in izvajanje različnih vrst projektov. V skladu s pristopom »dveh kljukic« lahko namreč programi, ki izpolnjujejo načela CCP, označijo ogljične dobropise z oznako CCP samo, če so bili ti dobropisi ustvarjeni z uporabo metodologij, ki jih je odobril Svet za integriteto. ICVCM je za ocenjevanje več kot 100 metodologij združil v 29 kategorij, ki pokrivajo več kot polovico izdanega obsega ogljičnih dobropisov na trgu. Ocenjevanje teh metodologij poteka od konca leta 2023, Upravni odbor ICVCM pa je 6. junija že objavil prve odločitve o metodologijah, ki ustrezajo strogim standardom CCP, s čimer je tlakovana pot za pojav prvih dobropisov z oznako CCP na trgu.
Tako je odobril prvih sedem metodologij, s čimer se lahko sedaj oznaka CCP uporablja za približno 27 milijonov ogljičnih dobropisov v kategorijah projektov, kot sta zajem metana z odlagališč odpadkov ter uničenje ozonu škodljivih pen in hladilnih plinov iz zavržene opreme, kot so hladilniki in klimatske naprave. Odbor medtem aktivno dela na ocenjevanju drugih 27 kategorij ogljičnih dobropisov, ki predstavljajo več kot 50 % trga, ocenjuje pa še tudi nekatere druge metodologije, ki obravnavajo odlagališčni plin in snovi, ki tanjšajo ozonski plašč.
Ocenjevanje teh kategorij naj bi bilo v veliki meri zaključeno do konca septembra, pravijo v ICVCM, ki ravno zaradi teh aktivnosti pričakujejo, da bo letos obseg ogljičnih dobropisov, označenih s CCP, vztrajno naraščal. Ob tem še poudarjajo, da CCP predstavljajo prvo globalno merilo uspešnosti za ogljične dobropise visoke integritete. Ta načela so zasnovana tako, da gradijo zaupanje v prostovoljni trg ogljika in uvajajo standardizacijo, »ki zagotavlja trdne temelje integritete, ki bo trgu omogočila rast in maksimiziranje njegovega potenciala za reševanje problema naraščajočih emisij TGP«.
Certificiranje odstranjevanja ogljika v EU
Kredibilnost ogljičnih dobropisov pa bo okrepila tudi Evropska unija, in sicer z vzpostavitvijo prvega certifikacijskega okvira EU za odstranjevanje ogljika. Uredba za vzpostavitev tega okvira (CRCF), ki čaka le še na odobritev Sveta EU, opredeljuje prostovoljne standarde za povečanje visokokakovostnih aktivnosti oz. projektov, ki zagotavljajo odstranjevanje CO2. Takšni odvzemi so potrebni za izravnavo emisij, ki jih je težko zmanjšati, in bodo imeli vedno večjo vlogo pri doseganju podnebnih ciljev EU glede neto ničelnih emisij leta 2050 in neto negativnih emisij po tem obdobju. Nedavni predlog Evropske komisije za podnebni cilj Evrope za leto 2040 in pot do podnebne nevtralnosti do leta 2050 omenja, da bi morali leta 2040 odvzemi ogljika (iz ozračja prek odvzemov ogljika na zemljiščih in industrijskih odvzemov ogljika) doseči do 400 milijonov ton CO2. Nova zakonodaja torej določa standarde za certificiranje takšnih odstranitev v EU.
Zaenkrat standarde za certificiranje takšnih odstranitev določajo tržne platforme, kot je Puro Earth, ali sheme certificiranja tretjih strani, kot sta Gold Standard ali Verra. A Evropska komisija želi nasloviti težave glede primerljivosti različnih standardov in pomisleke glede integritete kot tudi ovire, s katerimi se srečujejo ponudniki odstranjevanja ogljika pri dostopu do financiranja. V ta namen Uredba CRCF postavlja dosledna pravila za certificiranje enega visokokakovostnega standarda in gre z roko v roki s predlagano Direktivo EU o zelenih trditvah, ki želi preprečiti zeleno zavajanje s strani podjetij. Tako med drugim od podjetij, ki želijo izravnati emisije, zahteva, da jih certificirajo v skladu s CRCF.
CRCF opredeljuje vrste odstranjevanja ogljika, ki so primerne za certificiranje, ter določa standarde kakovosti in postopke za spremljanje, poročanje in preverjanje. Po tej uredbi je mogoče certificirati tri različne odstranitve ogljika:
(1) Trajne odstranitve ogljika, kot sta bioenergija z zajemanjem in shranjevanjem ogljika (BECCS) ali neposredno zajemanje in shranjevanje zraka (DACS). Trajne odvzeme ogljika je treba hraniti več stoletij.
(2) Shranjevanje ogljika v izdelkih z dolgo življenjsko dobo, kot so gradbeni materiali na osnovi lesa in biooglje. Minimalna doba aktivnosti za to vrsto odstranitve je 35 let.
(3) Sekvestracija ogljika v kmetijske površine, vključno z zmanjšanjem emisij zaradi upravljanja tal, kot so obnavljanje gozdov in tal, ponovno namočenje šotišč in druge inovativne kmetijske prakse. Te dejavnosti morajo povzročiti bodisi odstranitev ali zmanjšanje emisij v tla za obdobje najmanj 5 let.
Visokokakovostno odstranjevanje ogljika bo moralo izpolnjevati merila kakovosti EU za kvantifikacijo, dodatnost, dolgoročno shranjevanje in okoljsko trajnost (ali tako imenovane QU.A.L.ITY kriterije):
(1) Kvantifikacija: EU kot glavno prednostno nalogo izpostavlja pravilno oceno količine odstranitve ogljika. Odstranjeni ali zmanjšani CO2 se bo meril glede na osnovno vrednost, to pa se bo pregledovalo najmanj vsakih 5 let.
(2) Dodatnost: CRCF upošteva le dejavnosti, ki povzročajo odstranitve, ki presegajo tiste, ki so obračunane v skladu z nacionalnimi zahtevami ali zahtevami EU. Prav tako je namen CRCF ustvarjanje dodatne spodbude, zaradi česar so dejavnosti, ki so finančno donosne brez certificiranja in prodaje odvzemov, izključene.
(3) Dolgoročno shranjevanje: Ustvarjene podnebne koristi morajo biti trajne z zmanjšanjem kakršnega koli tveganja sproščanja shranjenega ogljika. Zahteve za minimalno obdobje shranjevanja se razlikujejo glede na vrsto dejavnosti odstranitve.
(4) Trajnost: Odvzemi morajo imeti nevtralen ali celo pozitiven učinek na vidike trajnosti, kot je biotska raznovrstnost. Odvzemi morajo izpolnjevati minimalne zahteve glede trajnosti, ki bodo določene v prihodnjih delegiranih aktih.
Končno besedilo uredbe bo predvidoma objavljeno do konca leta 2024, ko bo tudi začela veljati. V štirih letih po začetku veljavnosti uredbe je predvidena vzpostavitev skupnega registra EU za zagotovitev visoke ravni preglednosti certificiranih odvzemov ogljika. Do takrat morajo vse sheme certificiranja v okviru CRCF izvajati interoperabilne registre. Medtem ima Komisija nalogo, da s pomočjo strokovne skupine za odstranjevanje ogljika razvije prilagojene metodologije tehničnega certificiranja za vsako vrsto odstranitve. Metodologije se bodo izvajale s prihodnjimi delegiranimi akti.
Kredibilnost na strani uporabe
V luči obtožb o zelenem zavajanju podjetij, ki so bile zadnje čase deležne precejšnje medijske pozornosti, pa se veliko dela tudi na okrepitvi kredibilnosti oziroma integritete strani povpraševanja po ogljičnih dobropisih. Tako je bila istega leta kot ICVCM ustanovljena Pobuda za integriteto prostovoljnih trgov ogljika (VCMI), katere namen je zagotoviti, da podjetja, ki sodelujejo na trgu ogljika, to počnejo na način, ki spodbuja zmanjšanje emisij z uporabo hierarhije ublažitve. To pomeni, da se podjetja pri doseganju svojih ciljev zmanjšanja emisij ne morejo zanašati samo na ogljične dobropise, pač pa mora biti njihova uporaba zgolj dodatek znanstveno usklajenim naložbam v razogljičenje (in ne njihovo nadomestilo).
V podporo podjetjem pri podajanju verodostojnih podnebnih trditev je VCMI izdal Kodeks ravnanja za trditve (ang. Claims Code of Practice). Ta organizacijam zagotavlja jasne standarde in smernice o tem, kako lahko verodostojno prostovoljno uporabijo ogljične dobropise kot del svojih podnebnih zavez, in o tem, kako komunicirajo o svoji uporabi teh dobropisov.
Da bi bila v skladu s Kodeksom ravnanja za trditve, morajo podjetja upoštevati štiri temeljna merila VCMI:
(1) Voditi in javno objaviti letni popis emisij toplogrednih plinov.
(2) Določiti in javno razkriti znanstveno usklajene kratkoročne cilje zmanjšanja emisij ter se javno zavezati, da bodo najpozneje do leta 2050 dosegla neto ničelne emisije.
(3) Dokazati napredek pri dodeljevanju finančnih sredstev, upravljanju in strategiji, ki je usklajena z doseganjem kratkoročnega cilja zmanjšanja emisij.
(4) Dokazati, da zagovorništvo javne politike podjetja podpira cilje Pariškega sporazuma in ne predstavlja ovire za ambiciozno podnebno regulativo.
Organizacije, ki izpolnjujejo temeljna merila VCMI, lahko pridobijo eno od treh VCMI trditev, ki zahtevajo nakup in preklic določene količine visokokakovostnih ogljičnih dobropisov, ki predstavljajo njihove preostale emisije. VCMI opredeljuje visokokakovostne ogljične dobropise kot tiste, ki izpolnjujejo temeljna ogljična načela ICVCM. Ker pa takšnih dobropisov še ni na trgu, ponuja podjetjem še dva alternativna pristopa za dokazovanje nakupa visokokakovostnih dobropisov. Pri tem je pomembno tudi, da kupljeni ogljični dobropisi predstavljajo blaženje podnebnih sprememb – bodisi zmanjšanje emisij ali njihovo odstranitev –, doseženo zunaj vrednostne verige podjetja.
Razkritja v skladu z ESRS
Za večjo preglednost prizadevanj podjetij za odvzem TGP iz ozračja tudi zunaj vrednostne verige si prizadeva tudi EU. Tako standardi ESRS, ki so del Direktive EU glede poročanja podjetij o trajnostnosti (CSRD), od podjetij zahtevajo, da razkrijejo količino zmanjšanja emisij ali odvzemov TGP pri projektih blažitve podnebnih sprememb zunaj svoje vrednostne verige, ki so jih financirala ali jih nameravajo financirati z nakupi ogljičnih dobropisov. Razkritje v zvezi z ogljičnimi dobropisi mora vsebovati:
(1) Skupno količino ogljičnih dobropisov zunaj vrednostne verige podjetja v metričnih tonah ekvivalenta CO2, ki se preverijo v skladu s priznanimi standardi kakovosti in prekličejo v obdobju poročanja.
(2) Skupno količino ogljičnih dobropisov zunaj vrednostne verige podjetja v metričnih tonah ekvivalenta CO2, ki naj bi bili preklicani v prihodnosti, in navedbo, ali temeljijo na obstoječih pogodbenih dogovorih.
Cilj te zahteve je omogočiti razumevanje obsega in kakovosti ogljičnih dobropisov, ki jih je podjetje kupilo ali jih namerava kupiti na prostovoljnem trgu, po možnosti v podporo svojim trditvam o podnebni nevtralnosti. Če je podjetje predložilo javne trditve glede podnebne nevtralnosti, ki vključujejo uporabo ogljičnih dobropisov, pa mora pojasniti tudi, ali in kako trditve dopolnjujejo cilji zmanjšanja emisij TGP, ali in kako te trditve in zanašanje na ogljične dobropise ne ovirajo ali zmanjšujejo doseganja ciljev zmanjšanja emisij TGP ali, če je ustrezno, neto ničelnega cilja, ter verodostojnost in celovitost uporabljenih ogljičnih dobropisov, vključno s sklicevanjem na priznane standarde kakovosti.
Glede na definicijo ESRS standardi kakovosti za ogljične dobropise, ki jih lahko preverijo neodvisne tretje strani, določajo javno objavo zahtev in poročil o projektih ter zagotavljajo vsaj dodatnost, trajnost in izogib dvojnemu štetju ter določajo pravila za izračun, spremljanje in preverjanje emisij in odvzemov emisij TGP projekta.
V standardih ESRS je še jasno zapisano, da lahko financiranje projektov zmanjšanja emisij TGP zunaj vrednostne verige podjetja z nakupom ogljičnih dobropisov, ki izpolnjujejo standarde visoke kakovosti, predstavlja »koristen prispevek k blažitvi podnebnih sprememb«. Njihovo vse bolj pomembno vlogo pa nakazuje tudi nedavna izjava Rubna Vermeerena, namestnika vodje enote Evropske komisije za trg ogljika v EU, da Evropska komisija razmišlja o vključitvi dobropisov za odstranjevanje ogljika v svoj obstoječi ogljični trg, ki je sicer obvezen za evropsko industrijo, oziroma celo o ustanovitvi ločenega trga za takšne dobropise. S tem bi podjetja lahko naslovila tiste emisije, ki jih ne morejo odpraviti.
Viri: