Vprašanje pravičnosti in vključenosti v zeleni prehod je ključno, če želimo res trajnostni prehod oz. trajnostno energetsko prihodnost, se je v prvem podcastu 'Echo – odmev v prihodnost', ki jih je to jesen lansiralo svetovalno podjetje Infinite Pure Solutions z direktorico in voditeljico podcastov Tino Štrukelj, strinjala dr. Violeta Bulc, nekdanja evropska komisarka za promet, danes pa kuratorka gibanja Ekocivilizacija. Serija podcastov 'Echo – odmev v prihodnost' nastaja v povezavi s prihajajočim Slovenskim energetskim forumom, ki bo v Hiši EU v četrtek, 23. novembra 2023.
Pomembno je tudi, da vemo o čem govorimo, ko govorimo o pravičnem prehodu. Trenutno se namreč, tako Violeta Bulc, nahajamo »v zelo zanimivem« ciklu planeta Zemlja in v vsakem ciklu se dogajajo večje spremembe - tudi podnebne -, a naša civilizacija je te cikle še nekoliko pospešila, in to predvsem s svojim odnosom do narave in s tem do Zemlje same. Civilizacija, ki je predvidevala neomejene planetarne vire, je namreč s svojim ravnanjem začela ogrožati lasten obstoj. Vremenski in podnebni cikli pa so po njenih besedah najbolj pogost vzrok za propad neke civilizacije in zato je čas za prebuditev spoznanja, da je Zemlja bitje in da se je treba s tem zavedanjem do nje tudi ustrezno obnašati.
Četudi nas je skušala industrijska revolucija odtegniti od narave, pa moramo utrditi zavedanje, da smo še vedno del narave. Odnos do narave je tako eden ključnih, izjemnega pomena pa so tudi medčloveški odnosi, kjer smo se z nastankom mest prav tako začeli odtujevati in še več – od svojega lastnega bistva smo se začeli odtujevati z digitalnim razvojem. Toda v sebi imamo še veliko dimenzij, ki jih še lahko odkrijemo, in konkretno pravični prehod bo dobil človeško dimenzijo, če bo zares iskren, meni dr. Bulčeva.
Element, ki se danes ponuja v definiciji pravičnega prehoda, je med drugim porazdelitev bremen negativnega vpliva na planet, a pri tem se moramo posvetiti vprašanju, kdo so v resnici onesnaževalci in biti seveda tudi ustrezno strogi do teh, ne pa da drvimo v tir uničenja, četudi poznamo zdravo in plodno pot. Pri tem pa moramo ljudje obuditi tudi srčnost; le v tem primeru bo tehnologija delala dejansko dobro za človeštvo, je poudarila in nakazala, da bi bila energija lahko po njenem na voljo po dostopnih cenah, ne pa da je predmet manipulacije poslovnega sektorja. »Morda pa je čas, da naredimo tudi energetski sistem socialen.«
Tudi, ko je bila že pred leti sama aktivna podjetnica, je bil njen cilj predvsem doseči visoko kakovost življenja, je delila s Štrukljevo in dodala, da je po drugi strani danes še vedno prisotna okostenelost družbenih struktur, ko že desetletja ali pa celo stoletja delujemo enako in želimo moderne koncepte horizontalnega sodelovanja stlačiti v vertikalne modele, ob tem pa se čudimo, da nam to ne daje želenih rezultatov. Namesto da mečemo denar in energijo v sisteme, ki nam ne morejo dati rezultatov je končno čas za inoviranje v strukturah, ki bodo fleksibilnejše in nam bodo pomagale manifestirati dobre ideje, meni.
Današnja civilizacija je prva, ki živi na planetu, ki je v celoti olastninjen, je opozorila, kar je velik političen problem, saj lahko z vojnami vodi tudi do izginotja narodov. To nam po njenem kaže, kako veliko je nerazumevanje planeta Zemlja, a sama ostaja optimistka, saj meni, da se lahko to spremeni, če bosta vnaprej v večji meri vključeni iskrenost in srčnost. Človek se je namreč v svoji dualnosti umaknil od koncepta ustreznega razvoja in bi moral razrešiti v prvi vrsti krizo odnosov, česar nas uči že kvantna fizika, ko govori o razmerjih med delci. Ko delujemo proti temu, smo tudi v notranjem konfliktu, ne le v konfliktu s svojo okolico, je opozorila
Potrošniška družba in model konkurenčnosti, ki je močno prispeval k onesnaženju, nas je pripeljal do točke, kjer smo danes, a vendar še lahko najdemo pot nazaj – k sinhronizaciji z naravo, kar pa pomeni upoštevanje pravil krožnega gospodarstva z vodilom, da so zemeljski viri vendarle omejeni. Si pa moramo - je nadaljevala kuratorka Ekocivilizacije - pri tem pomagati in se zavedati vseh svojih dimenzij in kompetenc, od socialnih, duhovnih, energijskih do seveda intelektualnih, fizičnih in čustvenih, ki jih moramo »hraniti«, da smo res uravnoteženi iz te uravnoteženosti in miru pa pridejo tudi celostne rešitve. Enostavno moramo izstopiti iz uničujoče spirale, v katero smo se ujeli, in si pomagati vstopiti v spiralo sonaravnega razvoja. Se pa moramo zavedati tudi, da bo to zahtevalo svoj čas, saj se nobena evolucija ni zgodila čez noč, je nanizala Bulčeva.
Glede strahu pred spremembami pa je odvrnila s perspektivo 20 tisoč let, znotraj katerih so propadle že številne civilizacije, pri čemer pa imamo danes priložnost globoko vzdihniti in se odločiti za spremembo smeri naše civilizacije, kar po njenem s povsem praktičnega vidika pomeni spremembo kriterijev na sistemskih ravneh. Drugo so matrike, s katerimi vrednotimo rezultate, pri čemer se moramo vprašati, kaj nam je najbolj pomembno – bo to res najnižja cena ali bodo to količine ali pa morda nevtralnost do naravnega ekosistema? Dokumente imamo zato, da vemo, kje smo v danem trenutku, a ne smejo biti zacementirani.
Zasuk v naših vrednotah je zato izjemno pomemben in je stvar notranje odločitve, ki ne zahteva finančnih sredstev, je sklenila in poudarila, da Zemlja ni naš suženj, pač pa naš partner in tako bi se morali do nje obnašati. Družbo tako vabi, da pristopimo k ustvarjanju transgeneracijskih povezav na področju znanja in modrosti.
Da bo zeleni prehod pravičen, so in bodo nujne subvencije, in to še posebej ob naslavljanju problema energetske revščine.
Oglejte si drugi podkast 'ECHO – odmev v prihodnost' z dr. Violeto Bulc :