Naša spletna stran uporablja piškotke, kar omogoča sledenje vaše poti po spletni strani, registracijo aktivnosti uporabnikov na tej spletni ter ocenjevanje in izboljševanje spletne strani z namenom, da je spletna stran čim bolj prijazna za uporabo. Sami lahko svoj spletni brskalnik nastavite tako, da izključite možnost dela s piškotki, ali tako, da vas opozori, kadar bodo piškotki poslani.
ECHO – odmev v prihodnost: 2. podkast Infinite Pure Solutions #Mag. Mojca Vendramin: Za pravični zeleni prehod so in bodo nujne subvencije

Politika mora biti oblikovana tako, da vpliva na odločitve na ljudi, sploh ker v okviru trenutnega tržnega sistema eksterni stroški niso vključeni v cene proizvodov, kar pomeni, da danes cena posameznih produktov, pa naj gre za hitro modo ali pa za kmetijske pridelke, ni tako visoka, kot bi realno morala biti, če bi vključevala tudi stroške vplivov, ki jih njihova proizvodnja oz. pridelava prinese za okolje, je v drugem podcastu 'Echo – odmev v prihodnost', ki jih je to jesen lansiralo svetovalno podjetje Infinite Pure Solutions z direktorico in voditeljico podcastov Tino Štrukelj, uvodoma povedala mag. Mojca Vendramin, direktorica Eko sklada, katerega glavno poslanstvo je s finančnimi spodbudami vplivati na trajnostni razvoj in ohranjanje okolja v Sloveniji. Serija podcastov 'Echo – odmev v prihodnost' nastaja v povezavi s prihajajočim Slovenskim energetskim forumom, ki bo v Hiši EU v četrtek, 23. novembra 2023.

Tina Štrukelj se je z Vendraminovo pogovarjala o zelenem prehodu in pomenu oz. vlogi Eko sklada pri tem. Dotaknili sta se tudi energetske revščine ter uspešnosti in učinkovitosti državnih politik na področju podnebne nevtralnosti, postregli pa sta tudi z informacijami o razpoložljivih finančnih spodbudah – tako ugodnih kreditih kot subvencij.

Ker torej, kot je uvodoma poudarila Mojca Vendramin, cene izdelkov v trenutnem sistemu ne vključujejo eksternih stroškov, so potrebne tudi spodbude in politike, kot je zelena davčna reforma, za zanemariti pa ne gre niti t.i. 'mehkih ukrepov', kot je denimo ustrezno prezračevanje in izklapljanje naprav, ko te niso v uporabi, kar pa tudi prispeva približno 10 % k prihrankom energije. Kljub temu pa, meni prva dama Eko sklada, največji del prispevajo makroukrepi, katere pa vendarle doseže širši kontekst, ki ga naslavljajo namenske politike.

Eko sklad sicer nudi subvencije in ugodne kredite fizičnim in pravnim osebam, vključno z občinami, za energetsko obnovo stavb, gradnjo nizko- oz. ničenergijskih stavb, za nakup električnih vozil in za samooskrbne sončne elektrarne. Podjetjem nudijo še spodbude za izvedbo energetskih pregledov in za uvedbo ukrepov energetske učinkovitosti v tehnoloških procesih, posameznikom pa pomagajo tudi z možnostjo brezplačnega energetskega svetovanja v okviru mreže energetskih svetovalcev Ensvet.

Kredite po 2,8-odstotni fiksni obrestni meri nudijo tudi za različne okoljske investicije tako za fizične kot pravne osebe in tudi za javni sektor. So pa po njenem javni organi premalo povezani, ko gre denimo za dodeljevanje evropskih sredstev, od kohezijskih sredstev do sredstev iz načrta za okrevanje, je opozorila. Po njenem bi tako boljša povezanost prispevala k večji učinkovitosti črpanja nepovratnih sredstev.

V Sloveniji je danes energetsko siromašnih okoli 7 % gospodinjstev, kar predstavlja približno 65 tisoč gospodinjstev oz. približno 100 tisoč ljudi.

- mag. Mojca Vendramin, direktorica Eko sklada

Je pa vse bolj pereč problem, tako Vendraminova, energetska revščina, ki je skupek treh dejavnikov, od (pre)nizkih prihodkov posameznikov, posledično materialne ogroženosti in slabo vzdrževanih objektov, v katerih bivajo, ter visokih cen energije. Ocenjuje se, da je v Sloveniji danes energetsko siromašnih okoli 7 % gospodinjstev, kar predstavlja približno 65 tisoč gospodinjstev oz. približno 100 tisoč ljudi, je nanizala in dodala, da na Eko skladu tako ravnokar pripravljajo nov poziv, na katerem bodo v prednosti prejemniki socialnih transferjev, zaključujejo pa tudi projekt Zero500, v okviru katerega so s pomočjo kohezijskih sredstev energetsko obnovili 425 energetsko siromašnih gospodinjstev, pripravljajo pa še podoben projekt zamenjave starih kurilnih naprav. Če gospodinjstva zamenjajo staro kurilno napravo z napravo na biomaso, lahko računajo na 100-odstotno subvencijo.

Samo lani je Eko sklad dodelil približno 90 milijonov evrov subvencij (povprečje zadnjih let je 70 do 80 milijonov evrov) in približno 50 milijonov kreditov. S tem so spodbudili pol milijarde zelenih investicij, s tem pa je bilo doseženih prihrankov za 300 GWh energije, kolikor energije letno proizvede denimo večja hidroelektrarna. Slovenska gospodinjstva tako vsako leto porabijo približno deset milijonov evrov manj sredstev za stroške energije, prevedeno v delovna mesta pa omenjene pol milijarde zelenih investicij ustvari tudi približno 10 tisoč zelenih delovnih mest.

Sredstva Eko sklada so lani prinesla učinke primerljive s prihranki energije v višini 300 GWh, kolikor letno proizvede večja hidroelektrarna, in za pol milijarde zelenih investicij, ki so prinesle približno 10 zelenih delovnih mest.

So pa na Eko skladu v zadnjem letu podelili kar trikrat več kot v predhodnih letih, je povedala Vendraminova in pridala, da bodo po njenem subvencije v prihodnjih letih še potrebne oz. bodo potrebne vsaj do takrat, ko bo končno oblikovan tržni sistem s cenami, ki bodo vključevale eksterne stroške.

V sklepnem delu sta se s Štrukljevo dotaknili tudi posodobljenega nacionalnega energetsko-podnebnega načrta (NEPN), katerega predhodni cilji so bili na področju zmanjšanja končne rabe energije v stavbah doseženi, niso pa bili doseženi na področju obnovljivih virov energije. Eko sklad naj bi tako pomembno prispeval tudi k ciljem NEPN-a, pri čemer k cilju, ki zadeva obnove stavbnega fonda, prispeva približno četrtino (na leto bi morali skupno obnoviti približno 2 % stavbnega fonda, približno četrtino tega torej prispeva Eko sklad), posodobljen NEPN pa predvideva povečanje tega cilja na 2,7 %.

Eko sklad prispeva približno četrtino k zastavljenemu cilju povečanja obnove stavbnega fonda v Sloveniji.

Omenila je tudi, da se pogosto v dokumente, kot je NEPN, vključi načrte, kot je ta, ki se nanaša na prispevek za energetsko učinkovitost, iz katerega Eko sklad dodeljuje subvencije. Ta naj bi se tako do leta 2030 povečal kar za enkrat - torej če danes zberejo približno 40 milijonov evrov, naj bi do leta 2030 zbrali 70 milijonov evrov -, a temu ni tako.

Da bo zeleni prehod pravičen, so in bodo nujne subvencije, in to še posebej ob naslavljanju problema energetske revščine.

Oglejte si drugi podkast 'ECHO – odmev v prihodnost' z mag. Mojco Vendramin: