Politika vselej podaja cilje, ki so bolj ambiciozni, kot pa realni, kar je povezano z rekom »ciljaj proti Luni, saj tudi če zgrešiš, boš pristal med zvezdami«, je v tretjem podcastu 'Echo – odmev v prihodnost', ki jih je to jesen lansiralo svetovalno podjetje Infinite Pure Solutions z direktorico in voditeljico podcastov Tino Štrukelj, uvodoma dejal dr. Tomi Medved, vodja Laboratorija za energetske strategije (LEST) na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, in dodal, da bomo največji strošek nosili, če ne bomo nič naredili, ko gre za tehnološki razvoj. Serija podcastov 'Echo – odmev v prihodnost' nastaja v povezavi s prihajajočim Slovenskim energetskim forumom, ki bo v Hiši EU v četrtek, 23. novembra 2023.
Tina Štrukelj se je z dr. Medvedom pogovarjala o energetski prihodnosti in o potrebnih vlaganjih v rešitve za zeleni prehod. Kot zagovornik inovacij in naprednega mišljenja je podal svoj 'echo' v prihodnost, ki je, da »energije ni nikoli preveč«. Verjetno ni naključje, da je ravno v času snemanja pogovora udarec strele povzročil nekaj sekundni mrk.
Glede recikliranja energetskih naprav je Tomi Medved dejal, da bodo prve sončne elektrarne, ki so ravnokar 'izšle' iz prve podporne sheme, komajda zdaj nared za reciklažo, medtem ko bodo tiste, ki jih nameščamo na strehe v aktualnem času, morda nared za to šele čez dve desetletji ali več. Po drugi strani pa so baterije za shranjevanje energije že reciklabilne. Je pa po njegovem v energetiki nasploh še ogromno neizkoriščenih potencialov, saj se mu današnje stanje v tem sektorju zdi primerljivo s stanjem v IT-ju v 90-ih letih. »Nam pa tudi narava kaže naše napake,« je dodal in se navezal ne le na vremenske razmere, ampak tudi na energetsko krizo.
Ko gre za razvoj novih tehnologij, ima energetika še ogromno neizkoriščenih potencialov.
Po njegovem bodo že zaradi tega ljudje v večji meri bolj razumeli, zakaj so potrebne energetske novosti in vlaganja vanje, začenši s tem, da se jim splača investicija v sončno elektrarno, kjer so se - je dejal smeje - morda do sedaj zasebniki odločali zanje, ker jih je k temu spodbudil denimo nakup slednje s strani neposrednega soseda. So pa cene sončnih elektrarn trenutno višje, kot so bile le pred nekaj leti, medtem ko so cene samih panelov nižje. Toda če bi skozi leta pametna politika zagotavljala stabilnost teh naložb, temu najbrž ne bi bilo tako, je nakazal.
Se pa danes na področju tovrstnih energetskih investicij bolj kot s problemom financiranja spopadajo s problemom pomanjkanja kadrov, se je nadalje navezal na področje inženirskih poklicev, ki smo jih po njegovem v preteklosti podcenili – in tudi to je naša napaka iz preteklosti.
Pripravljenost slovenskega elektroenergetskega na sprejem hitro rastočega deleža obnovljivih virov energije je boljša, kot se prikazuje v medijih, bolj pa bi se morali posvetiti pametnemu upravljanju omrežja.
Glede pripravljenosti slovenskega elektroenergetskega na sprejem hitro rastočega deleža obnovljivih virov energije omrežja meni, da stanje ni tako slabo, kot se pogosto prikazuje v medijih, da pa se vse premalo obravnava konkretno 'pametno upravljanje omrežja'. Nove rešitve po njegovem tako vse bolj potrebujejo IT kader, kjer smo tudi še šibki, pri tem pa je - dodaja - izziv sprememba miselnosti v podjetij, kar tudi zahteva določen čas. Glede elektromobilnosti pa je dejal, da zeleni prehod brez slednje ni mogoč, pri čemer se je navezal na nemški primer, kjer kljub temu, da so električna vozila še vedno v manjšini, prav ta prispevajo največji delež pri shranjevanju energije.
Sicer pa energije ne moremo imeti nikoli preveč in z viški energije se odpirajo še nove (energetske) rešitve. Problem je kvečjemu manko energije, je še sklenil Medved.
Oglejte si tretji podkast 'ECHO – odmev v prihodnost' z dr. Tomijem Medvedom: