Da se sodelovanje med akademsko sfero, industrijo in širšo družbo vzpostavi, mora biti izpolnjenih več pogojev in Slovenija je lahko uspešna le na podlagi znanja, ki ga premoremo, je v četrtem podcastu 'Echo – odmev v prihodnost', ki jih je to jesen lansiralo svetovalno podjetje Infinite Pure Solutions z direktorico in voditeljico podcastov Tino Štrukelj, na vprašanje o tem, kaj bi lahko podjetja pritegnilo v resna vlaganja v tehnologije za razogljičenje, odgovoril minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije prof. dr. Igor Papič. Serija podcastov 'Echo – odmev v prihodnost' nastaja v povezavi s prihajajočim Slovenskim energetskim forumom, ki bo v Hiši EU v četrtek, 23. novembra 2023.
Sodelovanje med različnimi sektorji na področju tehnike je sicer za prof. dr. Papiča samoumevno in četudi so kdaj razprave kontradiktorne, sam sodelovanje na področju aplikativne znanosti, kar tehnika je, zaznava kot nujnost. Ni pa to omejeno le na tehniko, saj so inovacije lahko tudi netehnološke. Se je pa treba ob tem vprašati, kolikšen del slovenske industrije je dejansko zainteresiran za sodelovanje z akademsko skupnostjo. Širši interes je namreč ključen za vzpostavitev sodelovanja, meni minister Papič.
Ko raziskovalci obiskujejo industrijske partnerje, naj jih čim bolje poslušajo.
Tako je tudi sam, ko je še deloval v akademski sferi, mlajšim raziskovalcem vselej naročil, da ko obiskujejo industrijske partnerje, naj bodo bolj tiho in čim bolj in čim več poslušajo, je smeje delil izkušnjo iz ene prejšnjih karier.
Znatno moramo povečati delež fotovoltaike in se lotiti izzivov shranjevanja energije.
Na področju visokega šolstva in znanosti sicer še nikoli ni bilo na voljo toliko sredstev – vključno z evropskimi – kot jih je na voljo danes, se je navezal na financiranje in med drugim povedal, da je nujno privzgojiti tudi večjo stopnjo odgovornosti, ko gre za koriščenje sredstev, kar je treba dejansko upravičiti z realnim doprinosom k napredku družbe. Lani so tako, denimo, tri slovenske univerze prejele več kot 50 milijonov evrov za zeleni prehod, iskanje novih vsebin oz. prevetritev programov, je povedal.
Napovedovanja prihodnosti se ne gre lotevati le na osnovi današnjega znanja
Glede trajnostne prihodnosti pa je dejal, da se napovedovanja prihodnosti ne smemo lotevati le na osnovi znanja, ki ga premoremo danes. Pri tem se je navezal na področje elektrotehnike, kjer bo do sredine stoletja po njegovem treba znatno povečati rabo fotovoltaike in se lotiti izzivov shranjevanja energije. Ob precejšnjih izzivih pa sam - ko gre za prehod v brezogljičnost - prepoznava tudi izjemne priložnosti; »samo obrniti se je treba, ne pa čakati na druge«. Biti moramo torej 'liderji', ampak »če želi biti nekdo 'lider', mora biti pa tudi drzen«, je sklenil minister Papič.
Oglejte si četrti podkast 'ECHO – odmev v prihodnost' s prof. dr. Igorjem Papičem: