Pomen trajnostnega poročanja vse bolj narašča tudi zunaj meja Evropske unije. Tako je Kitajska nedavno objavila nova pravila o trajnostnem poročanju, ki jim bodo morala z letom 2026 slediti njena največja podjetja. S tem se želi največji svetovni onesnaževalec uskladiti z evropskimi zahtevami na področju trajnostnega poročanja ter nazaj privabiti tuje naložbe. Obvezno trajnostno poročanje pa uvajajo tudi številne druge države po svetu.
Od leta 2026 bodo morala velika podjetja, ki kotirajo na borzah v Šanghaju, Shenzenu in Pekingu, razkriti vrsto informacij o trajnostnosti njihovega poslovanja. Nove smernice za razkritje zajemajo široko paleto tem s področij okoljskega delovanja, vpliva na družbeno okolje ter odgovornega upravljanja (ESG), vključno s podnebnimi spremembami, zaščito ekosistemov in biotsko raznovrstnostjo, krožnim gospodarstvom, rabo energije, odgovornostjo v dobavni verigi in družbenimi vprašanji, kot je boj proti korupciji in podkupovanju.
Usklajenost z evropskim konceptom
Nova kitajska pravila trajnostnega poročanja so tako usklajena z evropskim konceptom »dvojne pomembnosti«, ki presega vpliv tveganj in priložnosti, povezanih z ESG, zgolj na finančno uspešnost podjetij ter vključuje njihov vpliv na okolje in družbo.
Tim Mohin, partner in direktor v ameriškem svetovalnem podjetju Boston Consulting Group, je v zapisu na portalu ESG News kot pomembno določilo v kitajskih pravilih za trajnostno poročanje izpostavil tudi vkjučevanje poročanja o izpustih toplogrednih plinov iz vrednostne verige podjetij (tako imenovani obseg 3 ali ang. scope 3). To je namreč ena od točk spora pri pripravi standardov razkritja podnebnih informacij v ZDA.
Čeprav po poročanju Bloomberga že več kot 70 % od preko 400 kitajskih podjetij, ki bodo morala slediti novim pravilom, že zdaj izdaja neko obliko trajnostnega poročila, pa bo to poročanje z letom 2026 postalo standardizirano. Z uskladitvijo z mednarodnimi (oziroma vsaj evropskimi) standardi trajnostnega poročanja pa kitajska vlada upa, da bo nazaj pritegnila tuje investitorje, ki so tega azijskega velikana začeli zapuščati zaradi padca cen nepremičnin, tveganja deflacije in naraščajoče geopolitične napetosti z ZDA.
»Nova pravila bodo preoblikovala naložbeno okolje na Kitajskem ter preusmerila kapitalske tokove k podjetjem, ki izkazujejo uspešnost pri izpolnjevanju ciljev ESG in močno zavezanost trajnostnosti,« so na LinkedInu zapisali v ameriškem svetovalnem podjetju McBride Sustainability.
Potrebna bo drznost
Kitajska je obenem lani začela krepiti svoje aktivnosti na področju zaščite okolja, to pa naj bi se glede na nedavno poročilo Oxfordskega inštituta za energetske študije (OIES) nadaljevalo letos, kajti država mora ponovno preučiti svoje podnebne obljube v nacionalno določenem prispevku (ang. nationally determined contributions). Ta mesec je sicer že objavila strožja pravila za trgovanje z emisijami, njen cilj pa je podnebno nevtralnost doseči do leta 2060.
To je sicer 10 let kasneje od cilja, ki si ga je zastavila Evropska unija, a svetovalno podjetje Wood Mackenzie je ravno ta teden opozorilo, da bo Unija brez takojšnjih političnih zavez in naložb svoj podnebni cilj dosegla skoraj desetletje pozneje. Obenem sta Evropski parliament in Svet EU v začetku meseca odobrila dveletni odlog za sektorske standarde iz Direktive o poročanju podjetij glede trajnostnosti (CSRD), kar je skupina akademikov označila za zaskrbljujoče, saj bi lahko ogrozilo »takojšnje koristi za podjetja, finančne institucije in trajnostni razvoj«.
Jasno je, da je Kitajska prepoznala pomembnost ukrepanja na tem področju. Če želijo evropska podjetja ostati pred kitajskimi, ki že tako predstavljajo veliko konkurenco, morajo delati drznejše korake na področju trajnostnosti.
A ni zgolj Kitajska tista, ki krepi aktivnosti, povezane z ESG poročanjem. Na tem dela tudi največje svetovno gospodarstvo, ZDA, kjer se sicer trenutno soočajo z nekaj izzivi, obvezno trajnostno poročanje pa očitno postaja realnost tudi v sosednji Kanadi. V Južni Ameriki medtem na tem področju vodi Brazilija.
Še bolj pa so aktivne azijske države (poleg že omenjene Kitajske), ki so si zadale pobudo ‘Azijska skupnost brez emisij’. Del te je tudi Avstralija, ki je v začetku leta napovedala uvedbo obveznega poročanja podnebnih informacij za velika in srednje velika podjetja. Singapur pa je lani med prvimi v Aziji predlagal uvedbo obveznega podnebnega poročanja za podjetja, ki ne kotirajo na borzi. Japonska je medtem pri uvedbi obveznega trajnostnega poročanja uvedla večstopenjski pristop. Pritisk na podjetja, da poročajo o svojem trajnostnem delovanju, je torej vse večji, in to ne zgolj v EU.